Vo cela Grcija, sfatena i uslovno prifatena kako poim na kontinuiran panhelenizam, nema ni{to pogr~ko od gradot Atina. Toa e fenomen za{to kako grad, Atina, vo koja so semejstvoto gi pominav verojatno najubavite ~etiri godini na celiot `ivot, e grdotija od beton, kamen i smrdliv asfalt so vozila. (Ve molam vidite kako ja opi{uva Elefteros Venizelos.) Me|utoa, srede toa beznade`no cimentirano bezli~ie, vo negoviot sam centar, visoko (156 metri) na Akropolisot, zra~i, prosvetluva i, {to bi rekol Elitis, obnade`uva se okolu sebe bo`estveniot Partenon. I toa e toa: Atina e istovremeno i simbol kako logotip i simbolika kako poim na edna vozmutuva~ka istorija istkaena nekade daleku vo se}avaweto na ~ove{tvoto. Koncite od koi taa istorija e tkaena hronolo{ki se obi~o kusi no zatoa tie se ne samo koloritni nasproti evropskoto barbarsko sivilo na vremeto tuku em trajni zaradi izvornata vrednost em sve`i zaradi sestranoto, gri`livo neguvawe.

I seto toa opstojuva vrz edna kompleksna, fascinira~ka potka od mitovi i mitologija. Vo taa smisla Atina kako simbol na zapadnoevropskata civilizacija e ve~na. Onie koi nemaat uset ili ~uvstvo za toa - ja primaat Atina kako haoti~en i grd betonski grad vo vrela kotlina so sedum izvi{uvawa obrabena so tri goli brda, Parnita (1413 m) Pendeli (1109 m.) i Imitos (1026 m.) koj ja dvoi od moreto. Takvite gledaat ~as poskoro da zaminat od gradot. Me|u niv nema ni Grci ni elinofili. Grcite i elinofilite se do posledniot nekriti~no i do posledniot se vqubeni vo Atina kako poim i simbolika. Onie pak koi od koja i da e pri~ina }e zasednat malku, porano ili podocna bivaat op~ineti od eden ~uden {arm {to zra~i od sekoj kontakt so atiwani i se zanesuvaat, kako tajfata na Odisej slu{ajki gi sirenite, po takvata Atina.

Ova e zgodno mesto za edno antrfile.

Kekrops (Cecrops, zna~i "lice so opa{ka") polu ma` polovina zmija, spored edni roden sin na Gea, spored drugi niknat od po~vata na Fenikija, e mitolo{ki pratatko na site Grci i osnova~ (kon 1500-ta godina p. ne.) na prvata naselba pod ridot Akropolis i nejzin, ete, kral. Toj gi dovel svoite lu|e vo Atika i gi nau~il na se. E, olimpiskite bogovi odlu~ile naselbata da dobie ime spored Posejdon ili Atina zavisno koe od tie bo`estva }e mu ponudi na Kekropsovoto pleme podarok {to za smrtnicite }e bide od pogolema ili potrajna vrednost, kako sakate. Atena sozdala maslinovo drvo, simbol na mir i prosperitet. Posejdon so tro`ezloto mavnal vo karpa i sozdal, spored edni bliknat izvor voda koja bila solenikava, spored drugi kow, simbol na izdr`livost, voinstvenost i mo}. Kekrops presudil vo polza na podarokot na Atena zaradi plodot, zejtinot i drvoto za ogrev i gradba. Patem, na Kekrops mu se pripi{uva deka go ukinal `rtvuvaweto lu|e i na Zevs mu prinel ovesni kola~iwa (kako deneskaa da odnese ~ovek kornflejksi v manastir) pa zavel princip na monogamija, pa zakopuvawe na mrtvite i sli~no. Edno vreme Akropolisot bil op{topoznat kako Kekropija. Druga verzija veli deka izborot ne bil na Kekrops tuku deka naselenieto glasalo. Toa bi mu do}lo kako cel SDSM da izbira naslednik na Branko, {to e bez vrska. Spored taa demokratija site ma`i bile za Posejdon, ama `eni imalo pove}e. Besen zaradi ishodot na glasaweto, namesto da se `ali do DIK ili OBSE, vo mig ja poplavil naselbata a na site `eni im go odzel pravoto da glasaat vo idnina. Taka i ostanalo... edno 3300 godini.

Sosema e normalno, otkako Atina na objasnetiov na~in }e se fiksira kako kontinuiran epicentar na Panhelenizmot, od nea i da po~nuva istoriskiot pregled na Grcija. Vo toj kontekst ne e za o~ekuvawe da se po~ne so Minojskata kultura ili civilizacija (na Krit) koja imala i pismo ( Linearno A, nede{ifrirano do denes i sosema nerazbirlivo i bez kakvi i da dopirni to~ki so ati~kiot govor) i op{testvenost mnogu (okolu 700 godini) pred Atina.

Bitno e da se ima na um deka Grcija ima relativno kusa predistorija koja zapo~nuva okolu 3000 godini p. ne. zatoa {to nejzinata gola, kamenesta po~va ne privlekuvala mnozina da se naselat tamu. Re~isi celiot Paleolitski period (Staro kameno doba) }e pomine pred prvite `iveali{ta (kako pe{terata Franhti vo Argolida) da se etabliraat na Peloponez. Patem ova e najstara lokacija so kontinuiran `ivot vo cela Grcija. Tie lu|e ne poznavale zemjodelie, pre`ivuvale zbirajki plodovi i korewa i lovejki. Nema tragi od ona doba {to se vika Mesolitski period (me|u 20.000 do 7.000 p. ne.) pa duri po probivot na vodite na Sredozemnoto more vo Crnomorskiot bazen (toa e onaa bibliska poplava od koja vle~e koren Noeviot kov~eg). kon Grcija, od nemajkade, }e se isturi bran doselenici-begalci. Tie dojdenci }e vovedat zemjodelie. Tie zapo~nale da vtemeluvaat naselbi od pratja i kal a mnogu potoa i od kamen (Nea Nikomedia, Sesklo) da proizveduvaat grn~arija. Toa e nekade vo 6-ot i sekako vo 5-ot milenium p. ne, vo prvata polovina na Neolitot. Vo 4-ot milenium p. ne. od sever }e nadojdat osvojuva~i koi }e go razurnat ve}e izvesniot grn~arski centar Sesklo zatoa {to imale golema prednost nasproti doma|inite: se slu~ele so lakovi i streli. Mora da do{le od nekoja beznade`na glad koga im se svidelo tuka. Ostanale i poo~nale da gradat nastanbi, me|u koi i Dimini. Vo nejziniot centar gradba (toa e `iveali{te za voda~ot) opkru`ena so tri reda yidovi od kamen me|u pokrivi od plitar za drugite. Toa e na istekot na Neolitot, okolu 3000 godini p. ne. (Desno: vazna od Dimini)

Naredniot razvoen ~ekor za ~ove~kata civilizacija go markira sovladuvaweto na tehnologijata i tehnikata na proizvodstvo upotrebni ili dekorativni predmeti od bronza. Bronzata e amalgam od malku cink i mnogu bakar. Kolku pove}e cink - tolku potvrd predmetot. Bronzata e otkritie na Maloazijcite koi proizveduvale sadovi od bakar u{te tamu vo 6-ot milenium p.ne. i so eksperimenti go usvoile proizvodstvoto predmeti (i orudija i oru`ja) od bronza. Toa, neli go odlikuva periodot {to se vika Bronzano doba. Vo Grcija negovite prvi tragi izleguvaat od onaa naselba Dimini i se od 3-ot milenium p. ne.. Ne mnogu i raznobrazno tuku malku i polezno: ubojni no`evi i kusi me~evi. Problemot vo natamo{niot razvoj ne e usovr{uvaweto na tehnikata, tehnologijata ili dizajnot tuku masovnoto proizvodstvo i primena na tie no`evi i me~evi. Kako rekoa drugarite od Trir: od kvantitetot skokoobrazno vo nov kvalitet. Da, ama saka pokraj bakar (ene go kaj Radovi{) da ima i cink za toj skok. Toga{ cinkot go mknele na magariwa i mazgi od Avganistan ili od Britanija. Samo bogati i mo}ni mo`ele da si obezbedat orudija i oru`ja od bronza a toa gi pravelo u{te pobogati i u{te pomo}ni i ete vi klasna stratifikacija. Samo kolku za orientacija: vo Egipet prvite golemi faraoni se etablirani okolu 3.100-ta p.ne. vo Grcija prvite mali bronzeni no`evi se posle 3.000-ta godina. I toa bi bilo se. Pardon: nedostasuva Lerna.

Lerna e zna~ajna lokacija. Sega toa e mirno krajbre`no arheolo{ko nao|ali{te desetina kilometri ju`no od Argos. No toga{ Lerna bila zna~aen administrativen, so yidovi ukrepen centar na mo} so dvokatna palata (Ku}a na plo~kite) so keramidi na pokrivot. Mitologijata veli deka taa palata bila dom na Nereidite, }erki na Nereus morski bog, koi vo princip javaat na zmijoliki su{testva i ja pridru`uvaat sestra si Thetis, majka na Ahil, onoj so ranlivata petica (Achilles at Troy) no isto taka i mesto kade Herkul (Herakles) so verniot bra~ed }e ja iskasapi groznata Lernijska Hidra (toa be{e ona super-otrovno ~udovi{te so devet glavi, ednata besmrtna) kako eden od 12-te podvizi. Istovremeno Lerna e i vlez vo podzemniot svet na Hades. I ovde edna fusnota: degradacijata na kolektivnoto pametewe vo temnoto doba bila takva {to za lokalnite selan~i{ta i za nadoa|a~kite gr~ki plemiwa Lerna kon 2100-ta godina ne zna~ela ve}e ni{to..

Naukata veli deka ovie dojdenci na Peloponez okolu 2100 see prvite koi so sebe donele gr~ki jazik, grn~arsko trkalo i kowica. Nivnoto aklimatizirawe vo ovaa sredina }e trae okolu polovina milenii toj period se vika "500 godini bez ideja" {to e apsurden, no za sre}e, ne i op{toprifaten termin. Na negoviot istek, {to e i kraj na bronzanoto doba, tie }e bidat celosno izme{ani so starosedelcite od Lerna, }e go razvijat Mikenskoto kralstvo do rang na nova kultura. Arheolo{kiot muzej vo Atina e poln so prekrasni zlatni proizvodi pronajdeni vo i okolu Mikena. Vo 14-ot vek p. ne. `itelite na naselbite locirani pod Akropolisot (zaradi dvata mo}ni izvori) se zanimavale so zemjodelie i bile del od Mikenskoto kralstvo (1600-1100 g. p.ne.). Za ona vreme strmite padini na Akropolisot bile nesovladliv bedem protiv sekoj osvojuva~ pa Atina, koja, za razlika od sama Mikena, Tirins i Pilos ja so~uvala svojata nezavisnost (i glavnaata palata) po upadot (vo 12-ot vek p. ne) na Dorskite plemiwa koi }e go pregazat Peloponez i {e gi sramnat site tamo{ni gradbi. No odvaj: celi 400 godini nema da se znae ni{to za nea. Mrak i {tama. Toa e periodot na "Temnoto doba". Vo Atika i Atina nema pove}e kralevi. ne se sobiraat ni danoci. Pati{tata sosema degradirale i po niv mo`elo da se java samo na magariwa. Po grobnicite od toa vreme ne se ostavale nikakvi zlatni predmeti. za{to nemalo zlato pa nemalo ni za{tyo da se edri kon drugi zemji kade barale zlato za da se kupi ne{to. Nemale ni so {to da se branat pa stanale plen na napa|a~ite od sever koi gi vikale Dorski plemiwa a sebe i site mikenski plemiwa Jonijci. Vo takva op{ta beda i bezizlez zapukale na istok, kon zapadniot breg na Mala Azija i tamu sozdale razni naselbi ~ie zaedni~ko ime bilo Jonija. Drugi zapukale kon crnomorieto i nivnite naselbi tamu }e se razvijat vo Pontsko kralstvo. Spored nekoi istori~ari treti otplovile za dene{en izrael kade Evreite gi vikale Filistinci. Bile o~ajni i ve}e koristele oru`je od `elezo pa gi nadvladeale i gi zagospodarile doma}inite. Toa e okolu 1100-ta godina p. ne. i vreme na kutriot Samson Evreinot i prepredenata Delajla, Filistinkata po {to brzo sledat David koj }e gi kurtuli Evreite od Filistincite pa mudriot Solomon.

Site ovie o~ajni~ki ekspedicii, selidbi, tragawa po zemja godna za nekakov podobar `ivot se prosledeni so bezbroj kontakti i razmena na opit pa taka Jonijcite nau~ile (utvrden fakt e deka toa znaewe poteknuva direktno od Hititite) da razlikuvaat `elezna ruda i da ja obrabotuvaat vo metal daleku, nesporedlivo pocvrst vo sporedba so bronzata pa so toa i oru`jeto (me~ovite, kopjata i se drugo) i za{titata ({lemovite, gradnicite, {titovite) napravena od`elezo nadmo}na nasproti onaa od ko`a ili drug metal. I ne{to daleku pobitno: niskata cena na `elezoto im ovozmo`ila i na siroma{nite da se vooru`aat pa toa, barem po~etno, dramati~no }e se odrazi vo demokratiziraweto na op{testvenata struktura, sega bez kralevi no so aristokrati ili blagorodni_tvo koe, spretno, }e ja zeme vlasta i }e zavladee kako oligarhija. Od Feni~anite Homer }e nau~i azbuka i }e ja koristi da gi pi{uva svoite epovi. Taka se vleguva vo 8-ot vek p. ne. koga }e go koloniziraat prostorot {to }e se razvie kako Marsej (najzapadna gr~ka kolonija e Kap d'Agde kade letuvam poslednive godini) ili onoj dol` Bosforskiot moreuz {to {e go nare~at Bizantium a cel svet onoj den vide i ~u deka se vika Istanbul. Me|utoa jasno e deka toa ne bile ekspedicii kako onaa na To{e Proevski predvodena od Aleksandar Masevski (ete pak Aleksandar) tuku vistinski desanti na dobro organizirana vojska. Posleddnovo zna~i deka vo toj period Grcite prestaanale da vojuvaat na stariot na~in, kako divjaci: na ednata strana masa svet so sekakvi predmeti za ubivawe na drugata sli~na pa trk, so vreskawe edni kon drugi vo sudir pa, {to velat Srbite, kom obojci - kom opanci. Ne. Vo toa vreme Grcite pravele edna linija vojnici vo koja sekoj ima i kopje i me~ i {tit so koj voinot od desnata strana go pokriva onoj levata i site se dvi`at ramnomerno, kako yid. Za toa saka obuka i toa veli deka se obu~uvale za onie kolonizatorski ekspedicii. Stanale profesionalno obu~eni i zapo~nale da vojuvaat za drugi (Egipet, Lidija) kako platenici za pari. Toa e vreme koga grn~arite vo Atina }e po~at da gi dekoriraat vaznite, amforite raznite sadovi so ilustracii na sceni od mitologijata i ovde-onde od sekojdneviot `ivot. Toa e sodr`inata na takanere~eniot Proto-ati~ki stil.

Arhonti i tirani

Vo narednite 200 godini, toa se 7-ot i 6-ot vek p. ne., so Atina (i so drugi gradovi-dr`avi naokolu) vladeat vojskovoda~i, aristokrati, arhonti i tirani. Toa e period na golemoto iseluvawe poznato kako Helenisti~ka kolonizacija na Mediteranot i Crnomorieto. Arhontskata funkcija (prestanala da postoi 275 godina od na{ata era) do 683 god. p. ne. atinskiot Areopagus (taka se vika spored Brdoto na Ares, bog na vojnata, koe se nao|a severo-zapadno od Akropolisot, nekoga{ sedi{te na Sovetot na prominentnite atiwani, ramnosilen na rimskiot senat) im ja dodeluval na poedinci so neopredelen a potoa so mandat na edna godina. Arhontot e vrhovna izvr{na vlast so ogromni ovlastuvawa i zakonodavna mo}.
Od druga strana, zborot "tiranin" vo toa vreme nemal negativna konotacija tuku samo ozna~uval ~ovek so nekontrolirana vlast koja ja sproveduval vrz osnova na nekakva publi~na soglasnost (mo} na ulicata) a so pomo{ na platenici. Najbele`it arhont bil Solon (roden okolu 638 p. ne. umrel 559 p. ne.) koj stapil na funkcijata vo 594 god. p. ne. po molba i na insistawe na oligarhijska zakonska vlast. (Spored Aristotel definicija za "oligarhija" e vlada na malkumina (obi~no bogati ili mo}ni) lu|e vrz mnozinstvoto so cel da ostvarat li~na materijalna blagodet. Nasproti oligarhijata postojat u{te dva vida na vlast. Edniot e "aristokratija" ili vladeewe na malkumina so blagorodni odliki koi po priroda na ne{tata vladeat za op{to dobro i "demokratija" koja pak e vladeewe na malkumina vrz mnozinstvoto no preku direktni izbori vo koi u~estvuva narodecot. Demokratijata ovozmo`uva natprevar me|u elitite koi baraat vlast. Plejada teoreti~ari tvrdat deka site op{testva vo krajna linija se oligarhii bez ogled na politi~kiot sistem. Vo moderno vreme oligarhiite se kontrolirani od strana na mal broj mo}ni semejstva koi vladeat bez da se eksponiraat javno.)
Solon nvedna{ gi ukinal dolgovite na zemjodelcite, zavel sudewe so porota i brojni drugi zakoni me|u koi i eden {to go kaznuva bezdelni~eweto. Za da ne bide prinuden samiot da gi menuva zakonite toj prvo gi nateral zakonodava~ite da dadat sve~eni zakletvi deka nema }e gi po~ituvaat zakonite dodeka toj e otsuten a potoa pobaral i dobil soglasnost da otsustvuva od z`emjata 10 godini. Koga se vratil gi zatekol trite Siroma{tijata imala malku fajda od seto toa pa vo 561 g. p. ne. so nivna manipulacija Atina pa|a pod tiranijska uprava. Nea ja zavel (ova e interesen link) Pezistratos (602-527), general, nekoga{en komandant na atinskata vojska i golem demagog koj bil mnogu popularen me|u siroma{tijata i dovolno mudar ne samo da ne go giba tuku i da bara soveti od Solon koj umrel dve godini podocna. (Interesno e toa deka za Solonovite zakoni Anacharsis ima re~eno deka se vzaludni i mu go ismejal trudot za{to so normi ne mo`e da se izmeni ne~esnosta i al~nosta na lu|eto, deka zakonite se kako paja`ini: }e gi fa}aat nemo}nite i siroma{nite a bogatite i silnite }e gi gazat. Toj isto mu ima re~eno na Solon deka vo Atina mudrite lomotat a glupacite vladeat. Inaku, Plutarh pi{uva deka e sme{no toa {to Aristotel veruva deka pepelot na Solon bil ceremonijalno razvean po vodite okolu negovata rodna na.). Negovoto vladeewe (so pomo{ na nezadovolnoto selanstvo) zna~i procut na Atina. Toj }e ja proglasi ~uvar na najzna~ajnite svetili{ta a }e ja razvie vo golema pomorska sila. Prv od serijata tirani, Pezistratos, puden pa vra}an, }e stokmi 17 godini tiranuvawe vrz Atina. Negovite sinovi }e pojdat po tatkovi stapki. Koga vo 510-ta atiwani (so ponizno izmolena pomo od Sparta) }e go nabrkaat sina mu Hipias, isto tiranin, toj }e fati xade kaj Persijancite pa }e im se vrati so vojskite na Darij i so stra{na odmazda vo umot. Me|utoa }e zgre{i {to gi navel Persijancite na Maraton za{to i malite deca znajat za Filipides so SMS-ot koj pobedil tamu vo 490-ta godina p. ne. Patriotizmot, se gleda, ne e jaka strana na tiranite, al~nosta za vlast - da. Pozicijata na poedinecot vo op{testvoto ja opredeluvalo li~noto ili semejno bogatstvo a toa se steknuvalo samo preku zemjodelie ili trgovija. Vo toa vreme cel Peloponez bil domen na voeno-struktiranata op{testvenost na Sparta kako stolb na Peloponeskiot sojuz, mala Atika i Kikladite pod Atina, nad nea Delfskata amfiktionija i na sever, na rabot na varvaarizmot kralstvata na Epir i na Makedonija. Toa e kopnenata geo-politi~ka slika toga{. Po Maraton Klistenes }e zavede reformi najzna~ajna od koi e ustanovuvaweto eden vid demokratski ustav vo Atina koj va`el samo za polnoletni slobodni ma`i. Takvi gi nemalo ba{ mnogu.